Vzreja Matic
Matica je duša vsej družini, s svojim bivanjem v panju poživlja in vzpodbuja vse.
(A. Janša)
OdloÄil sem se, da naredim še eno potezo - vzrejo matic. Možnosti za to so glede na hiter spomladanski razvoj Äebel na našem koncu dokaj dobre. Narava je še neokrnjena, lahko bi rekli, da je tu divjina, saj vse veÄ polj in travnikov porašÄa gozd kar je idealen pogoj za Äebelarjenje, saj po mojem Äebele spadajo v divjino, ne pa v bližino velikih kmetijskih kompleksov in sadovnjakov, kjer so zaradi nepravilne uporabe sredstev za varstvo rastlin obsojene na propad. Plemenilno postajo sem uredil ob svoji rojstni hiši v Dolencih, da je oddaljena vsaj 25 kilometrov od vzrejnega Äebelnjaka. Tako lahko izkljuÄim možnost oprašitve matic v sorodstvu, kar je pogoj za vzrejo kakovostne matice. Vsekakor je to povezano z dodatnimi stroški, vendar so zanemarljivi, Äe s tem lahko zagotovimo višjo kakovost matic. Dobra matica je pogoj za zdravo in moÄno družino, ki prinese tudi veÄ medu
MatiÄniki iz rejnika Matice se vzrejajo iz odbranih matiÄarjev pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS). Imam nekaj prašilÄkov šesterÄkov, ki jih ob koncu sezone razstavim in lahko uporabim kot rezervno družino s šestimi AŽ sati. Tako ni problem, kam ali kako na koncu sezone združiti ali prestaviti Äebele in satje. Trije satiÄi nam ob postavitvi v prazen okvir AŽ dajo celoto in jih lahko damo v katerikoli panj AŽ, na spomlad pa ponovno razdelimo v plemenilÄke. Tudi polnjenje zelo poenostavimo. PlemenilÄek je izdelal Gustav Budija iz Petišovec (izdeluje vse vrste panjev AŽ) in z nekaj mojimi konkretnimi popravki in idejami se je izredno dobro obnesel. Dosegel sem 80-odstotno oploditev matic, kar je velik delež glede na slabe vremenske razmere leta 2001.
Vzreja matic je Äasovno zelo obremenjujoÄa, saj zahteva prisotnost Äebelarja vzrejevalca praktiÄno vsak dan. Zagotoviti si moraš zadostno koliÄino matiÄnikov, ki se bodo izvalili, ko boš oplojene matice odvzel iz plemenilÄkov. Najti oziroma izbrati je treba tako imenovane ''superdružine'', ki od drugih družin izstopajo v vseh merilih. Kriteriji so znani: neagresivnost, mirnost na satju, dober Äistilni nagon, dober donos. Zadnje Äase pa vzrejevalci zelo pazimo tudi na odpornost družine na zajedavca varojo. Za selekcioniranje skrbi KIS, ki zbira rezultate s progeni testiranja in s tem omogoÄa nadzor nad vzrejenimi maticami. Vsak vzrejevalec se obveže, da bo namenil za te vrste testiranja od vsakega matiÄarja 15 matic. Te dobijo Äebelarji zastonj, Äe zanje zaprosijo, seveda pa morajo KIS-u dati vse zahtevane podatke oziroma ocene za vsako matico posebej. ÄŒe koga zanima kaj veÄ o teh maticah in kako jih lahko dobi, naj piše Marjanu Kokalju za podrobne informacije. Žal veliko Äebelarjev teh podatkov ne vodi vestno in s tem škoduje vzrejevalcu, kajti nerealna ali površna ocena matic privede do izloÄitve matiÄarja (linije).Marsikdo se premalo zaveda, koliko napora vloži vzrejevalec v enega matiÄarja (linijo) preden je prepriÄan, da je sposobna za nadaljnji razplod. To so leta dela in vodenja podatkov o obnašanju potomk teh matic, kar terja veliko dela in Äasa.
Pokriti matiÄniki, ki jih damo v valilne matiÄnice in nato v inkubator kjer poÄakajo do izvalitve. Optimalni pogoji v inkubatorju so: temperatura od 34-35 stopinj, vlažnost pa med 60 in 70%, padec vlage pod 60% pomeni slabšo kvaliteto izvaljenih matic, padec temperature pa vpliva na slabše razvita krila pri maticah zaradi Äesar je izguba na prahi veÄja. To so moje lastne ugotovitve in so plod mojega lastneg dela in raziskovanja zato ni garancije, da so 100% toÄna.
Vreme
Vzreja matic