Zaklada

Ves čas od kar sem se ukvarjal z čebelami sem vso dosegljivo literaturo, na začetkuSlovenski čebelar pozneje pa sem kupil vse knjige o medu in čebelah ter čebelarjenju tudi videokasete ter pridno prebiral in se učil. Naletel sem tudi na čebelarjenje z zaklado g. Debelaka in sem leta 1996 tudi pri g. Kržetu iz Vrhnike eno zaklado kupil. Nekateri čebelarji so me nekam čudno gledali in prepričevali, da tu ne bo uspeha sam pa sem po naravi takšen, da nerad nekaj verjamem dokler ne preizkusim. Prvo leto res ni bilo velikega uspeha družino sem pustil v plodišÄu in zaklado uporabil za medišÄe pa sem se do dobra uštel družina je izrojila in stvar je bila izgubljena razen ogromnega roja na drevesu medu ni bilo več kot v navadnem panju. Bil sem malo razočaran pa še tast me je zbadal češ saj sem ti rekel, da iz tega ne bo nič!Preštudiral sem vse zapise g. Marjana Debelaka in nekje sem zasledil, da družino prestaviti v zaklado, časovno kdaj to narediti sem prilagodil našim pašnim razmeram in uspeh je bil čudovit pridelek čez 50 kg v akacijevi paši. To leto je bilo tudi vse v redu pridelek na kostanju je bil veliko večji kot v navadnih panjih. Šele tretje leto uporabe pa sem doživel nekaj kar nikoli nebi verjel, če nebi videl namreč pregledoval sem vedno samo zaklado in to zelo redko znakov rojenja ni bilo pa sem jih pustil kar pri miru. Prostornina 30 AŽ satov je velika zato se mi je zdelo čudno, da je družina zelo posedala na bradi in šele takrat sem se odločil, da zaklado snamem in pogledam zakaj posedajo ob toliki povšini satja. Naletel sem na 12 satov zalege lepo strnjeni v plodišÄu in medišÄu panja in najman nisem računal, da je tam tudi matica šele, ko sem jo zagledal z oznako in številko sem takoj vedel za katero matico gre in od kod je prišla. Bila je iz rumenega 7 satnega panja, ki je izrojil roja pa nisem dobil po tem upam zagotovo trditi, da se je matica kakorkoli naselila ali je med rojenjem padla in, ker nikoli ni izletela iz svojega panja pač zletela v prvega rumenega, ki je v spodnji vrsti prvi in je bil vedno na udaru tudi za roparice tudi te so zmeraj prvo vdirale v njega. Isto se mi je zgodilo tudi leta 1999 in 2000 le, da leta 1999 matica ni bila iz rumenega panja leta 2000 pa je bila spet iz rumenega panja. Vse te matice so bile oprašene drugje in ne v panjih iz katerih so izrojile zato se verjetno niso znale vrniti v panj iz katerega so rojile, rojev pa tudi nisem dobil saj označene matice poreklo ni težko slediti. Večino matic imam označenih saj jih tudi sam označujem že zaradi starosti in podatkov za nadaljnjo vzrejo. Kot, da teh presenečenj ne bi bilo dovolj sem pač presodil, da matico spredaj z vso odkrito zalego odvzamem in preselim v 11 satno rezervno družino kar sem tudi storil.

To je bila tudi pika na i saj sem zaklado pregledal nekje po 7 dneh po odvzemu matice spredaj in na začudenje naletel na veliko matičnikov (rojilnih) ves čas dokler so bile v panju dve matici in je bilo več zalege ter čebel ni bilo znakov rojenja. Postopek sem ponovil vsa tri leta zapored in zmeraj je matica sedla na roj po odvzemu sprednje, to je potrdilo trditve, da dvomatična družina ne roji!! Ves čas je bilo odprto le spodnje žrelo AŽ panja in ves cvetni prah je bil v plodišÄu panja zato so čebele za hranjenje zalege v zakladi morale k sosednji matici opaziti pa ni bilo nobenega sovraštva. Vendar ena zaklada je za takšna opazovanja premalo sam pa zaradi večjega števila družin in službe nimam možnosti nabave vsaj še nekaj zaklad pa tudi panji so različnih izdelovalcev in so mere različne zato bi bilo dobro, če bi izdelovalci upoštevali standarde tako kot pri satnikih.