Med je koristen za zdravo srce, pa tudi za bolno, in nenadomestljiv, če hočemo odpraviti srčne slabosti, utrujenost in izčrpanost. ÄŒe je treba po dolgi bolezni, po izgubi krvi zaradi nezgod ali operacij telo zopet okrepiti, je med nenadomestljiv. Bolnikom z vročino priporočajo poleg sadnih sokov tudi uživanje medu. Uspehe zdravljenja z digitalisom je mogoče izboljšati z dodajanjem medu. Po sodbi priznanih specialistov za srčne bolezni je med naravna pogonska snov. Kozarec tople vode s precejšnjirn dodatkom medu srcu hitro dovaja energijo. ÄŒe vodno raztopino medu izboljšamo še z vitaminom C, s tem poskrbimo, da bo organizem še bolj odporen, zlasti v manj ugodnih letnih dobah.

 

Nič čudnega torej ni, da številni čebelarji, zlasti tisti, ki redno uživajo svoj sladki pridelek, dočakajo visoka starost. Ruska akademija znanosti je pri 130 stoletnikih ugotovila, da je bilo med njimi 80% čebelarjev.
Na nekaterih nemških klinikah so dosegli zelo dobre rezultate z injekcijami 40% medu pri operirancih, nosečnicah, ljudeh s prenizko težko in splošno onemoglostjo; povečal se jim je tek, teža, zvišal hemoglobin, pacienti so laže zaspali, izravnal oziroma izboljšal pa se je tudi nestalni krvni tlak. Pred injekcijami medu, ki so bile seveda pripravljene na poseben način (iz medu so odstranili vse, kar bi pri injekcijah utegnilo škodovati), so ti pacienti prejemali injekcije glukoze.

 

Že zgolj uživanje medene raztopine je povzročilo, da se je jetrni glikogen zvišal za 68%. Med je izboljšal tudi krvni obtok in prekrvavitev. Tudi naši kardiologi so na simpoziju za apiterapijo v Portorožu leta 1978 poročali o podobnih učinkih medu.
Kardiologi priporočajo med pri vseh oblikah koronarne insuficience, to je pri pomanjkljivi prekrvavitvi srca, povezani ali nepovezani z angino pectoris, pri vnetju srčne mišice, pri raznovrstnih motnjah ritma, pri poškodovani srčni mišici po prebolelih kužnih boleznih, na primer davici, gnojni angini itd., pri vseh oblikah previsokega krvnega tlaka, pri zdravljenju z digitalisom, pa tudi pri pripravah na večje operativne posege pri bolnikih z ogroženim krvnim obtokom.

Pri tem pa uporaba različnih vrst medu ni dala enakih rezultatov. Najbolje je deloval med iz listne mane, na primer hrastove. Med je zvišal prenizek krvni tlak, ki ga spremljajo pojavi, kot so zmanjšanje storilnosti, zvečana potreba po spanju, menjavajoče se razpoloženje, motnje v ravnovesju, nagnjenje k onesvešÄanju itn.