Pri zastrupitvah z anorganskimi, rastlinskimi in živalskimi strupi so vsa protisredstva vsebovala tudi med. Uporaba medu je bila, sodeč po starih lekarniških knjigah, raznovrstna, in prav to je vzpodbudilo strokovnjake, da so rezultate ljudske medicine preverili tudi znanstveno. Vrednost slehernega živila in zdravila je mogoče presoditi samo po kemični analizi ter po ustreznih poskusih na živih bitjih. Prve znanstvene poskuse z medom so izvedli v , sanatoriju v Švici, opravili pa so jih z otroki, ki so jim skušali izboljšati splošno zdravstveno stanje.
Zdravniki so dokazali, da deluje med na otroški organizem ugodno in da se otroci ob zdravljenju z medom okrepijo.Vrsta poskusov, ki so jih izvedli na otroški kliniki v Chicagu, je pokazala, da se glukoza in fruktoza iz črevesja posrkata dosti hitreje kot trsni sladkor. Na desetih zdravih dojenčkih so preučevali učinek medu v prvih šestih mesecih njihovega življenja. Delovanje medu so primerjali z delovanjem koruznega sirupa, to je preparata, v katerem je bilo nekaj škroba in nekaj glukoze. Dojenčki so med zelo dobro prenesli, do driske ni prišlo.
Poleg beljakovin, ogljikovih hidratov, mašÄob in vitaminov morajo dojenčki s hrano dobiti tudi anorganske soli, med njimi tudi kalcijeve, fosforjeve in magnezijeve. Zdravniki so ugotovili, da so otroci, ki so uživali med, dosti bolje izkorišÄali kalcij, fosfor in vitamin D iz hrane kot otroci, ki so uživali koruzni sirup ali beli sladkor. Tudi izkorišÄanje magnezijevih spojin, za katere je znano, kako zelo potrebne so za normalno funkcioniranje slehernega organa, je bilo pri otrocih, hranjenih z medom znatno boljše. Ob polnomastnem mleku kot izvoru magnezija je znašala povprečna dnevno posrkana količina iz hrane pri skupini otrok hranjenih z medom, 24 mg, pri skupini, ki je dobivala le koruzni sirup, pa 16 mg. Ta poskus je torej dokaz, da je med za telesni in duševni razvoj otrok res koristen.