Med v slovenski ljudski medicini

• Kadar je človek izgubil glas, so priporočali zmes medu, zdrobljenega gorčičnega semena in surovega masla. Kašelj so preganjali, če so jemali zmes zdrobljenih korenin velikega korena in medu. Dobro je bilo tudi piti v vinu kuhane korenine velikega korena, ki so mu dodali med in cimet. To zdravilo je bilo treba piti vsako jutro. Pri kašlju so jemali tudi zmes medu, rožičev in fig.
• Kašelj in vse bolezni iz prsi je pregnal v vinu kuhan med. Temu so dodali še dobro misel, vinsko rutico in fige. Kašelj je pregnala tudi žgana voda iz korenin kopitnika, dodali so ji medu in vina.
• V Ziljski dolini so pri kašlju uživali vsak dan po dve žlički iz trpotca iztisnjenega soka, ki so ga skuhali in dodali medu.
• Star kašelj so zdravili, če so pili zavrelico vode, medu in redkvice. Zjutraj je bilo treba popiti po dve žlici na tešÄe. Star kašelj so izčistili iz prsi z zavrelico vina, medu in zdrobljenih listov žive koprive. Pri mokrem kašlju so pili na
• mleku kuhan žajbelj, ki so mu dodali medu in vijolice; jemali so tudi med s hrenom ali pa so pili sok ozkolistnega trpotca, pomešanega z medom. Na Koroškem so dajali otrokom pri kašlju surovo maslo in med na kruhu.
• Za kašelj skuhaj med in hren ter dodaj malo žganja. Uživaj med, trpotčev sok, žajbelj na mleku, bohinjski mah, pljuč?nik, brinje, kandis sladkor, mentolove bonbone.
• Za hripavico, kašelj in nahod, kuhaj korenje na medu. Pri bolezni grla, drži med v grlu, vrat pa zavij s kosom tkanine, ki si jo namazal z medom.
• Za hripavost nastrži hrena in iztisni sok. Kolikor je soka, dodaj medu in to prevri, použij še gorko in vlezi se. Dobro je tudi, če uživaš med z žajbljem (žajbljevim čajem) in če si s tem izpiraš grlo.
• Pevci in pevke dobijo jasen in čist glas, če grgrajo, izpi?rajo grlo z vodo, v kateri se je kuhala zvrhana žlica medu v litru vode.
• ÄŒe ti je grlo vneto, skuhaj tri žlice medu, dve žlici vinskega kisa in eno žlico vode ter to grgraj.
• Lipov čaj z medom ozdravlja katar in odpravlja zasluzenost.
• Za hudo vročino v pljučih in črevesju vzemi vsake pol ure žličko medu, to te pozdravi bolj kot vse drugo.
• Za bodec (pljučnico, zbadanje v prsih) namaži med na platno in daj to na prsi.
• Za jetiko kuhaj in pij žajbljev čaj z medom in umivaj se z žajbljevim čajem. To ustavi in omeči kašelj ter okrepi telo. Za vsako pljučno bolezen si skuhaj pest pšeničnih otrobov, jih polij s tričetrt litra dobrega piva, dodaj četrtino medu in tri pesti pljučnika, pokrij posodo in kuhaj, da se polovica pokuha. Potem tekočino precedi skozi tkanino, spravi v steklenice in jemlji po tri žlice na dan.
• Za jetiko, vnetje črev, vročino in otok obraza, naduho in bodec (pljučnico, zbadanje v prsih) zmešaj surovo laneno zdrobje z medom in to jemlji večkrat na dan po žlici.
• Pri pljučnici so uporabljali obliž iz zmesi masti, medu in kafre.
• Pri jetiki so dajali sladkor, mleko, med in pasjo mast. Jedli so tudi zmes surovega masla in medu ter zmes zdrobljenih mandljev in medu.
• Jetični so morali na tešÄe jesti zmes hrena in medu, ki so jo zapekli v hleb kruha.
• Dobra pljuča je imel, kdor je pil v vodi in medu kuhano metliko.
• V Prekmurju so zdravili jetiko z zmesjo hrena, medu in luštreka.
• ÄŒe si se pozimi prehladil, prevri žlico bezgove mezge in žlico medu v kozarcu kropa, iztisni vanj sok polovice limone, dodaj žlico dobrega žganja ter s tem polij šÄepec ruskega čaja. Ta čaj segreje človeka, samo če je še živ.
• Za star prehlad kuhajo vršičke habata, smrdljivega bezga, na vinu in medu. ÄŒaj kuhaj z medom: v kozarcu čaja prevri žlico medu. Potem deni v krop pešÄico brezovega listja. Ko je to vrelo eno minuto, odstavi, in ko je stalo dve minuti, precedi ter dodaj žlico tropinovca. Tak čaj je silno dobrega okusa in se uživa namesto ruskega, je tudi boljši za zdrav?je.
• Pri mrzlici so pili medico, v kateri so bile kuhane šentjan?ževe korenine.
• Mrzlico so preganjali tudi z gorko zavrelico kisa, medu in redkve, ki so jo pili na tešÄe.
• Prirojeno rdečo kožo so zdravili z obližem iz masla, sira, medu, hrena in še nekaterih drugih zeliš

• Na razpokano kožo so polagali obliž iz zmesi medu in zdrobljenih korenin teloha.
• Pri zanohtnici so prst obvezali z obližem iz zmesi moke in medu.
• Grinte na glavi so mazali z zmesjo galuna, solitra in medu. Lišaje vseh vrst so odpravljali z mazilom iz stolčenih listov šmarnic, česna in medu, pa tudi z mazilom iz krvavega mlečka, galuna in medu. Prav tako so uporabljali tudi mazilo iz galuna, solitra, medu in soka vinske rutice.
• Konjske lišaje so preganjali z mazilom iz zmesi medu in korenin teloha.
• Za kraste na glavi si napravi mazilo iz zmečkanih korenin kislice, medu in neslanega presnega masla.
• Kdor ima srbečico, lišaje in ture, naj pije medico, ki je posebno starim ljudem dobro okrepčilo.
• Kdor ima ozebljen nos, naj si ga namaže znotraj in zunaj z medom, in ozdravel bo popolnoma. Mazanje z medom je dobro tudi za druge rane, praske, ozebline, saj med omeči in zaceli vse.
• Izpadanje las so ustavili z mazilom iz pepela zlate korenine in medu.
• Za madeže in rane je dober sok tavžentrože, pomešan z medom.
• Za prisad naredi testo iz ržene moke, medu, šÄepca soli, rmana, žlice žganja ter naveži na prisad; to bo vzelo ves strup.
• Pod Kumom so dajali tistemu, ki ga je bolel vrat, med in žganje.
• V Beli krajini so privezali bolniku, ki so mu otekle žleze na vratu, na vrat platno, na katerem je bil obliž iz zmesi medu in v prah zdrobljenega majarona.
• Bule, ki so zelo pekle in so bile rdeče ter modre barve, so mazali z zmesjo medu, terpentina in kafre. To je odvzelo bolečine in celilo. Prav tako dobra je bila tudi zmes zdrobljene cizare (pežek, čičerka, nosek, lat. Cicer arietinum L.) in medu. Bule na ženskih prsih so zdravili z obližem iz zdrobljenega žvepla, medu in bele moke; tudi zmes iz srčnika, petoprstnika, medu in ječmenove moke je bilo imenitno zdravilo za bunke in bule, za njih mehčanje, prediranje ter celjenje. Najtrdovratnejše so mehčali z obli?žem iz zmesi medu in zdrobljenih korenin črnobine. Za bule, ki so nastale od vročine, so uporabljali obliž iz zmesi cvetličnega medu, soli in ržene moke. Bule za ušesom so preganjali z obližem iz medu, stolčenega trpotca, moke iz hrastovih šišk ter moke iz boba.
• ÄŒe se je kdo udaril, in so bile podplutbe krvave, so nanje položili obliž iz zdrobljenega majarona in medu. Dobro mazilo za sveže rane je bila tudi zavrelica vina, sveže srčenke, laškega (olivnega) olja ter medu. To so znova povreli.
• Sveže rane je kar hitro zacelila v vinu kuhana ptičja dresen, ki so jo dodali medu.
• Vse vrste ran so zdravili z obližem iz stolčenega vrednika (Teucrium chamaedrys) in medu.
• Sok tavžentrož, pomešan z medom, je pozdravil vsako rano.
• Za zlomljene ude so uporabljali obliž iz zmesi medu in zdrobljenega polaja.
• Da se trdi otoki in bule odprejo in ognoje, vzemi 24 gramov bljušÄeve korenine v prahu, po 15 gramov terpen?tma (macesnove, smrekove smole), medu in brinove žolice. Vse to segrej na zmernem ognju in dobro premešaj.
• ÄŒe zmešaš dve žlici medu in dve žlici mleka, dobiš izvrstno mazilo za gnojne bule.
• Za zunanje in notranje bule kuhaj laneno seme v medu olju in vodi, vsakega en del. To jemlji večkrat po žlički gošÄo pa naveži na kraj bolečin.
• Skrofulozo so zdravili tako, da so vsako jutro in zvečer vzeli žlico zdrobljenih korenin črnobine (Scrophularia nodosa L.), ki so jih pomešali z medom.
• ÄŒe so imeli afte (pike) v ustih, so mazali jezik z zmesjo petoprstnika in medu.
• Med čisti slabo kri; vsakih deset minut ga zaužij eno žličko. ÄŒ'e se ti sam med ustavlja, ga skuhaj na mleku in uživaj po žlicah.
• ÄŒisti čebelji med je prav mnogostransko zdravilo, posebno blagodejno deluje na kri, ledvice in jetra.
• Za naduho in kašelj uživaj zvečer strok česna z medom. Za kašelj, naduho in tesnobo v prsih prevri čebulo na medu in jemlji po žlici, kadar te napade. Za naduho pij tudi janežev čaj in med.
• Pri srčni astmi so zakuhali: pol kilograma rdeče čebule, pol kilograma sladkorja, pol litra vode, sok cele limone in tri
• žlice medu. Najprej je treba zarumeneti čebulo, nato slad?kor. Oboje pomešamo, zlijemo v vodo in prevremo. Ko je tekočina mlačna, jo precedimo in dodamo limono ter med. Te tekočine vzamemo po tri žlice na dan.
• Pri boleznih oči so oči mazali z zmesjo rožmarinovega soka in medu. Krmežljave oči so mazali z zmesjo kuhanega medu in kisa.
• Kalne oči so mazali z zakuho medu in soka janeža ali kumine ali pa zakuho vrednika in medu ter z zmesjo medu in pelinovega soka.
• Tudi mreno na očeh ali piko so skušali odstraniti z enako zmesjo. Kadar so že imeli očesno mreno, so oči mazali z zakuho krvavega mlečka in medu.
• Za bolne očesne živce se namaži z medom po vekah in po I sencih.
• Zavri eno žlico medu v osminki vode ter si s tem umivaj bolne oči, da jih to očisti, okrepi in hladi:
• Da olajšajo težave otrok, ko jim rastejo prvi zobje, dajo otroku gristi koren šeboja, rumenega fajgelčka, ki ga omo?čijo v medu.
• Na vodi zavret med ozdravlja glavobol. Proti glavobolu si z medom namaži čelo.
• Različna eterična olja in rastlinske soli, ki so v medu, vplivajo na živčevje ozdravljajoče, zato je dober za ner?vozne ljudi.
• Z medom so si pomagali pri otroški nespečnosti tako, da so j namočili cunjico v med in jo dali otroku v usta '.
• Kdor ne more spati, naj vzame zvečer dve žlici medu. Kdor ( ne more uživati samega, naj ga povre v vodi.
• ÄŒe zvečer poješ košÄek kruha, namazanega z medom, boš I trdno spal.
• ÄŒe je nosečnica pila zavrelico iz medu in metlike, so se ji I ?odprle? kosti za porod.
• Tisti, ki je imel slab želodec in je povračal, je moral vzeti zjutraj in zvečer žličko nastrganega hrena ter dvakrat toliko medu.
• Za vred (težave z želodcem) je bilo treba jemati veliki koren z medom.
• Vred so preganjali tudi z vinom, v katerem so se kuhale urhovke, in medom.
• ?Najboljše? zdravilo za vred pa je bila zmes zdrobljenega suhega vrednika (urhovke), nastrganega hrena, medu in žganja. Vse to je bilo treba skuhati skupaj v loncu, potem pa pustili stati dva dni. To zdravilo pa ni bilo za otročnice. Za odvajanje so jemali zmes medu in kamilic.
• ÄŒ'.reva si je izčistil, kdor je vsak večer pil kuhane korenine teloha z medom.
• Za čišÄenje črev je bilo dobro piti zavrelico medice in semena bele detelje.
• Vsak dan pij v presledkih kozarec alojine vode, ki si ji primešal nekaj medu; to ti okrepi telo in te izprazni. Proti glistam so dajali na tešÄe cvetje cine in med. Pili so tudi česen, ki je bil kuhan v kisu, in temu dodati med. Gliste so preganjali tudi z vinsko zavrelico semena kislice ali pa z zdrobljeno alojo z medom.
• ÄŒrve so pregnali tudi, če so jemali zmes vina, medu in zdrobljenih korenin praproti ali pa so jemali pet dni zapo?redoma zmes medu in v prah zdrobljene sladke koreninice. Ponekod so preganjali gliste tudi z v prah zdrobljenimi živalskimi kostmi, ki so jih pomešali z medom. Pri glistah so dajali na trebuh tudi obliž iz medu, zajčjega žolča, sežga?nega jelenovega roga in pelinovega soka.
• Za zlatenico izreži osrčje zrele tepke, zalij luknjo z medom, speci in užij še gorko. To ponovi večkrat.
• Zavrelica vode, metlike in medu prežene kamen iz me?hurja.
• Kogar muči protin, naj vsak dan poje dve žlici medu. Hemeroide so zdravili z mazilom iz lopatike, rožmarino?vega olja, medu in jelkove gobe (to je bila verjetno smola).
• Kadar je koga bolelo v križu ali hrbtu, so uporablali obliž iz zavrelice medu in semena mrtvih kopriv.
• Pri trganju v križu so mazali z zmesjo medu in brinovega I olja.
• Med so uporabljali tudi za mazanje kurjih očes in otišÄancev. Noge si je treba najprej namakati v slani vodi, potem pa namazati z medom.
• Bolnim otrokom dajemo za zajtrk črno sladno kavo z I medom.
• Tri žlice stolčenega lanenega semena in medu na dan jemlji: za zapeko, povratno mrzlico, suho grižo, pehanje iz želodca, če se ti ne da jesti, če so zamašena čreva, če bruhaš, če slabo spiš.
• Za vse vrste izpahov in lišajev, za trganje, udnico in protin, pij čaj iz ovsa in cikorije, oslajenega z medom. Odcedek je dober tudi za ledvične in jetrne bolezni.
• Medica je zelo zdrava pijača, ker te krepi, čisti in redi, vrhu tega pa dobro tekne. Napravi si jo sam: v pol litra vrele vode daj žlico medu, pusti to še malo povreti in medica je gotova...
• Poleg medice so pili pri nas tudi še: strden ali trbos, to je bilo žganje pomešano s strdjo oziroma medico.
• Medica je že zelo stara pijača. Na Kranjskem je bila bolj razširjena od vsake druge. Točno navodilo za kuhanje medice ima že Valvazor. Po tem receptu napravljena me?dica ima lepo, čisto, zlato barvo. Že Valvazor omenja, da je kmečka medica boljša od medičarske in da je tako močna, da pivca hitro zdela. Medičarji pa da vanjo dajo preveč začimb.
• Na Kranjskem je bilo ob cestah, preden so nastale gostilne, kjer so točili vino, mnogo točilnic medice. Pozneje pa je kuhanje te pijače vse bolj nazadovalo. Kriva je bila zlasti velika cesta, ki so jo napravili konec osemnajstega stoletja čez naše kraje, in sicer iz Trsta proti Dunaju. Po njej so med drugim na veliko tovorili tudi italijansko vino, ki je polagoma izpodrinilo staro medico. Tudi promet po Savi je imel dosti zaslug pri tem, da je prenehalo izdelovanje medice.