Opravila v panju - oktober
Za letos smo torej konÄali aktivno delo pri Äebelah in potegnili Ärto pod našo Äebelarsko sezono. Na našem koncu letos vreme, žal, ni dopušÄalo, da bi Äebele nabrale kaj mediÄine na kostanju, pa tudi cvetnega prahu za svoje zaloge so nabrale manj kot prejšnja leta. Sam sem moral Äebele krmiti že v zaÄetku julija, saj bi sicer matice zelo zmanjšale zaleganje. Letina je bila torej v Prekmurju slaba, tisti, ki svojih Äebel ne prevažajo, pa so tako ali tako odvisni samo od naravnih razmer v okolici Äebelnjaka. Tudi sam letos iz osebnih razlogov Äebel nisem peljal na gozdno pašo na Pohorje, to pa se seveda pozna pri koliÄini pridelka. Vreme je oktobra že povsem jesensko in po podatkih je povpreÄna dnevna temperatura nekje okoli 10 C. Vsa opravila za zazimitev Äebel smo torej opravili, zdaj poskrbimo za Äebelnjak in orodja. PoÄistimo tako notranjost Äebelnjaka kot okolico ter zatesnimo morebitne špranje med panji. Okolico in notranjost Äebelnjaka pospravimo ter odstranimo vse, kar ne sodi tja. Na žrela panjev, predvsem na spodnjo vrsto, namestimo ploÄevinaste zapore, ki bodo panje varovale pred vdorom miši in rovk, odprtina pa naj ne bo veÄja kot 7 mm. V Äebelnjaku bo dobro nastaviti pasti za miši, saj se v hladnih jesenskih dneh rade zatekajo vanje. Lotimo se lahko tudi barvanja proÄelja panjev, Äe nam tega ni uspelo storiti spomladi. Vse prazne panje oÄistimo in popravimo, prav tako prašilÄke, saj se moramo pozimi osredotoÄiti na pripravo vsega potrebnega za novo sezono.
Pri prevoznih Äebelnjakih bo nekaj veÄ dela, saj je treba razbremeniti pnevmatike in vzmetenja, Äe Äebele prezimujemo na prevozni enoti. ÄŒe imamo vozilo, ki je hlajeno z vodo, je dobro, da vodo Äez zimo izpustimo iz hladilnega sistema motorja, Äe v njem ni hladilne tekoÄine, ki bi vzdržala nizke temperature. Poženimo motor in do konca napolnimo rezervoar za gorivo, da rja ne bo naÄenjala notranjosti. V kabini vozila je prav tako treba nastaviti pasti za miši in rovke. Snemimo zunanja ogledala in pokrijmo kabino vozila, da ne bo izpostavljena vremenskim vplivom. Za prezimovanje prevozne enote ne izbirajmo vlažnih in mrzlih dolin, temveÄ, Äe je le mogoÄe, kraj s Äim manj vlage. S tem se bomo izognili marsikaterim težavam, kajti dobro zraÄenje je eden od pomembnih dejavnikov uspešnega prezimovanja.
Delo pri Äebelah
Ta mesec Äebele še izletavajo, prinašajo tudi cvetni prah, seveda odvisno od lokacije, na kateri Äebelarimo, zato bodimo pozorni na nenavadno vedenje Äebel na žrelih. Postopek za odkritje morebiti brezmatiÄne družine sem opisal v prejšnjih številkah Slovenskega Äebelarja. Vsi, ki prezimujete samo v plodišÄih AŽ-panja, proti koncu meseca lahko odstranite satje iz medišÄ in oÄistite matiÄne rešetke. Sam prezimujem v obeh etažah in torej družin ne omejujem, saj na ta naÄin dosežem boljši spomladanski razvoj družin. To seveda velja za Prekmurje, pravzaprav za lokacijo, na kateri Äebelarim, zato je ta naÄin za druge kraje (Gorenjska), v katerih so razmere drugaÄne, verjetno manj primeren. V zaÄetku oktobra na sredino medišÄa postavim po dva polna medena sata, za 12-satne panje pa po tri. To je ena "varovalka", saj praznega satja Äebele ne bodo varovale s tako vnemo. Ti sati so spomladi tudi kazalci živalnosti družine ali morebitnega pomanjkanje hrane. Hkrati odvzamem po dva prazna sata ob stenah panja, prviÄ zaradi vlage, drugiÄ pa zaradi spomladanskega premešÄanja zalege. Spomladi imam torej nekaj Äasa že v dobrem, saj mi ni treba iskati praznih satov in jih ometati. Pri polovici družin sem preizkušal tudi prezimovanje samo v plodišÄu, opustil pa sem ga zaradi težav, ki so se pojavile spomladi. ÄŒe nam namreÄ nekoliko zagode vreme, tako da medišÄa ne nastavimo pravoÄasno, v družinah prehitro zavlada rojilno razpoloženje. Pri nas je zaradi silovitega razvoja to zelo velika težava. Na podlagi preizkusa sem ugotovil, da družine, ki jim nastavimo medišÄa na divji Äešnji, le s težavo sprejmejo tako razširitev, medtem ko preostale že pokrivajo medišÄe. Torej dobro družino z ožanjem prostora zaviramo v razvoju, namesto da bi ga pospeševali. Pri slabši družini moramo seveda izprazniti medišÄe, saj sama ne bo zmogla ogrevati tolikšne površine. Vsekakor je najbolje, da slabi družini odvzamemo matico in jo pridružimo moÄni. ÄŒe širimo svoje Äebelarstvo, nam bo seveda žal vsake družine, zato priporoÄam, da tako družino tudi v plodišÄu nekoliko stisnemo. Namesto sata lahko vstavimo pregradne deske v velikosti AŽ-sata. Na ta naÄin lahko 10-satni panj zožimo na 7-satnega, spomladi pa ga bomo postopno razširili. Pri taki družini poskrbimo za dobro zraÄenje panja, saj vlaga pospešuje razvoj noseme. ÄŒe Äebelam ni uspelo dobro in pravoÄasno predelati zimskih zalog, bo vlaga v panju povzroÄila še dodatne težave. V zaÄetku oktobra dodam Äebelam sladkorno raztopino v razmerju 3 : 1 (tri dele sladkorja on en del vode) z dodatkom Äesna, vendar mora biti ob dodajanju vreme ugodno. Takšno raztopino jim dodam dvakrat v presledku tri dni, vsaki družini po 4 dcl. Stroke Äesna je najbolje za 24 ur postaviti v zamrzovalnik, da Äesen izgubi svoj moÄan vonj, in šele potem iz njega iztisniti sok. ÄŒe je vreme ugodno, lahko oktobra z enim izmed dovoljenih sredstev še preverimo stanje varoj v družinah. Pripravimo si tudi vse potrebno za zimsko zatiranje, saj je to pogoj, da nam spomladi v panje ne bo treba vstavljati nobenega sredstva.
Satje
ÄŒe smo izpraznili medišÄa, potem satje sortirajmo in izloÄimo vse deformirano, nepravilno zgrajeno ali kako drugaÄe poškodovano. Odstranimo tudi zvite sate, saj nam pri delu povzroÄajo veliko težav. VošÄine je najbolje dati nekam v skupno kuho, Äe je to le mogoÄe in Äe za to nimamo svojih zmogljivosti. Kot lahko vidimo, se je letos neverjetno poveÄalo povpraševanje po vosku, tako da ga celo primanjkuje, to pa je zvišalo cene te surovine. Verjetno je to posledica izdelave sveÄ, saj je ta izdelek mogoÄe prodati z veliko veÄjo dodano vrednostjo. Vse kaže, da smo Äebelarji zaÄeli intenzivneje delati na podroÄju trženja, in Äe pogledamo, kaj nam ponujajo posamezna Äebelarstva, vidimo, da smo na pravi poti. Vsekakor se bomo morali prilagajati povpraševanju na trgu in z veÄ iznajdljivosti ponuditi Äim veÄ izdelkov.
Paženje družin
Glede paženja družin bom opisal, kako to poÄnem sam. Uporabljam samo lepenko in politlak (filc). Sloj tega namestim pod lepenko, ker vpija morebitno vlago. Lepenko zlepim v tri sloje ter jih s krožno žago obrežem na mero panja oziroma za 0,5 cm ožje. Tako dobim dovolj prostora, da politlak lepo zatesni zadnji del panja.Tako pripravljen material je v panju vse leto, tudi ob najveÄji vroÄini, kajti, kar je dobro proti mrazu, je dobro tudi proti vroÄini. Druga prednost je pri zalegi. ÄŒe poleti zadaj ni niÄesar, matica v zadnjem delu satja ne zalega, ker jo verjetno moti svetloba ali vdor zraka od zunaj, morda pa tudi neke vrste prepih. To sem spremljal dve leti in preizkušal, kaj se dogaja. Ugotovil sem, da je površina zalege veÄja, Äe so panji zadaj zapaženi, zato jih zdaj paÄ pažim. Ni nujno, da je za Äebele prav tisto, kar sami mislimo, da je, saj tako ali tako same odloÄijo kaj in kako. Po logiki naj bi bilo paženje poleti res nepotrebno. Veliko Äebelarjev, ki poleti opazijo moje zapažene panje, me zaÄudeno vpraša, zakaj je to potrebno. Pogled v notranjost panja in krajši pogovor o tem pa jih prepriÄa o potrebnosti tega poÄetja. Za paženje ne smemo uporabiti materiala, ki ne vpija vlage, npr. stiropora, kajti s tem Äebelam naredimo veliko škode. Ob temperaturni razliki bo voda tekla celo skozi žrela. Satje bo popolnoma plesnivo, panj zatohel in prezimitev družine bo zelo negotova. Torej izberimo material, ki dobro vpija vlago, za ta namen je v sili zelo dobra rešitev tudi nekaj slojev Äasopisnega papirja. Prav tako ne smemo pozabiti zamenjati pažnega materiala, Äe je ta moker. Panjev nikar ne zapažimo preveÄ, saj mraz Äebelam ne škoduje, in tudi Äe jih ne zapažimo, jim ne bo hudega, le poraba hrane bo veÄja. Sam konec tega meseca odprem zgornje prezraÄevalne lopute na vratcih panjev, da vlaga nemoteno uhaja. S tako pripravljenimi družinami lahko brezskrbno priÄakamo mrzle zimske dni
Ocenjevanja medov, pravilniki
Kot vemo, se zaÄenjajo tudi ocenjevanja medov, v RakiÄanu pa bo letos prviÄ mednarodno ocenjevanje. Sodelovali bodo Äebelarji iz Hrvaške, Avstrije in Madžarke, takšnih ocenjevanj pa se vsako leto udeležuje veÄje število Äebelarjev, torej se zanimanje zanje poveÄuje. Vsekakor moramo vedeti nekaj stvari, preden se lotimo polnjenja in opremljanja vzorcev. V 6. številki Slovenskega Äebelarja je bil objavljen novi pravilnik o medu. Izšel je v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 31, 31. 3. 2004, in vsebuje kar nekaj novosti na podroÄju oznaÄb in meril glede kakovosti, hkrati pa uvaja tudi nov tip medu. ÄŒebelarjem priporoÄam, naj sami natanÄno preberejo doloÄila tega pravilnika in se ustrezno prilagodijo spremembam. Najpomembnejši del bo seveda oznaÄevanje, saj bo treba na nalepke dodati zahtevane postavke. Najbolj moteÄ pa je seveda novi tip medu, imenovan "filtriran med", s Äimer se verjetno ne strinja nobeden Äebelar. S tem je grosistom omogoÄena legalna poneverba, saj filtriran med izgubi svojo identiteto, ko mu pod pritiskom skozi mikrofiltre odvzamejo cvetni prah. Tak med je mogoÄe tudi pomešati s sortnim medom, zaradi tega je to za Äebelarje samo nova vrsta nelojalne konkurence.
