Opravila v panju - junij
Junij je za Äebelarje vrhunec sezone, kajti Äe nismo maja iztoÄili akacijevega medu, moramo to storiti zdaj. Medenje akacije je vedno konÄano najpozneje v zaÄetku junija, vendar nas zadnja leta narava pogosto preseneÄa. V desetih letih mojega Äebelarjenja nikoli nisem akacijevega medu toÄil pozneje kot 5. junija, nekaj let pa ga sploh nisem toÄil, ker ni vedno sreÄe. ÄŒebelarji paÄ upamo, da bo druga paša boljša, vendar je za naš prekmurski konec in tudi za tiste, ki Äebele sem le pripeljejo, akacija glavna paša. ÄŒe ta zataji ali Äe vreme ni ugodno, se sezona ne bo koÄala s pozitivno bilanco. Po tem datumu bo treba Äebele preseliti na gozdno pašo, saj priÄakujemo medenje smreke, lipe, kostanja, konec meseca pa že lahko zaÄne mediti hoja. Za nas bo verjetno pomembna paša na smreki, zato moramo Äebele na to pašo prepeljati takoj po toÄenju akacije. Lipa in kostanj bosta zacvetela okoli 15. do 20. junija. Zanimiva paša je na kostanju, zlasti Äe se na njem pojavi še kostanjeva ušica. ÄŒe nameravamo Äebele prepeljati na to pašo, nikar preveÄ ne hitimo, saj kostanj najprej izloÄa le cvetni prah. ÄŒe ga ne smukamo, nam bodo Äebele z njim pošteno zasule plodišÄa. Kostanj pa je zelo obÄutljiv na padavine, zato je za medenje lahko usoden že kakšen veÄji naliv.
Delo pri Äebelah
Zdaj se moramo lotiti temeljitega pregleda vseh družin, še posebej tistih, ki jih nameravamo prepeljati na gozdno pašo. Pregledati in urediti moramo tudi družine, ki bodo ostale doma, saj je ta mesec še ugoden za razvoj. Uredimo gnezda, v graditev lahko dodamo še satnice, poskrbimo za vse izrojence ter morebitnim brezmatiÄnim dodamo zalego in oplojene matice. Vsem družinam, ki so dlje Äasa brez matice, dodajmo 2-3 sate zalege, da se družina umiri. Taka družina je zelo zbegana in dodano matico v 90 odstotkih primerov ubije. Z dodano zalego v družini vzpostavimo neko normalno razpoloženje in šele takrat se lotimo dodajanja matic. Družinam na prevoznem Äebelnjaku moramo nameniti še veÄ pozornosti. Ker jih bomo odpeljali lahko tudi veÄ kot 100 km stran, jih ne bomo mogli obiskovati vsakih nekaj dni. ÄŒe smo na kužnem obmoÄju hruševaga ožiga, poskrbimo, da bo o morebitnem izbruhu bolezni pravoÄasno obvešÄen tudi fitosanitarni inšpektor, sami pa se glede na možnosti odloÄimo za najprimernejši ukrep:
- Äebele za 48 ur zapremo v temen prostor;
- za 72 ur jih prepeljemo v karanteno na nadmorsko višino 1300 metrov;
- za 72 ur jih prepeljemo v karanteno na obmoÄje, na katerem na preletni razdalji Äebel ni cvetoÄih gostiteljskih rastlin.
Fitosanitarnega inšpektorja moramo poklicati vsaj 7-10 dni pred naÄrtovanim premikom Äebel, da si zagotovimo vsa potrebna potrdila.
Zdaj moramo tudi doloÄiti, katere matice bomo zamenjali in katere bomo prezimili. Vsekakor si moramo pri vzrejevalcih pravoÄasno naroÄiti matiÄnike, oplojene oz. neoplojene matice ali pa jih seveda vzrediti sami.
Vse Äebelarje, ki so vkljuÄeni v progeni test matic, ki jih dobijo od KIS-a, prosim, da se ustrezno pripravijo za dodajanje matic. Vsako leto namreÄ opažamo velike izgube matic prav pri dodajanju, vzrejevalci pa v vsako vzrejeno matico vložimo kar precej dela in truda. Najprimernejši naÄin je priprava rezervnih družinic na pokrito zalego, kajti vse si lahko pripravimo prej. ÄŒe se ne motim, je Äebelar, ki prosi za te matice, o njih obvešÄen 7-10 dni pred prejemom, zato je Äasa veÄ kot dovolj.
Okoli 15. junija bo Äas za zaÄetek preverjanja števila varoj v gradilnih satih, saj se bo krivulja razvoja tega zajedavca odslej vzpenjala. Sam skrbno nadzorujem število varoj, vendar jih v gradilniku nikoli nisem zasledil pred 20. junijem oziroma le kakšno. Po tem datumu pa moramo biti nanje pozorni, da vemo, kakšno je stanje v našem Äebelnjaku. Sam pregledujem trotovino tako, da izrezan sat obrnem proti sonÄni svetlobi. Na ta naÄin že lahko opazimo varoe, ki se sprehajajo v pokritih celicah, zlasti Äe jih je veÄje število. ÄŒe jih ob takem pogledu ne vidimo, zaÄnimo trotovino lomiti, ne pa rezati. ÄŒe v vsaki deseti celici opazimo po eno varoo, se nam ni treba niÄesar bati. ÄŒe so varoe v vsaki tretji celici, pa moramo temu zajedavcu nameniti veÄ pozornosti. Problem nastane, Äe skoraj v vsaki celici najdemo veÄ kot eno varoo. V tem primeru jih moramo zatirati Äim prej. ÄŒe bi tako napadene Äebelje družine dlje Äasa ostale na paši, potem bi že septembra ali oktobra doÄakali pogreb, saj bi družine preveÄ shirale, tako da nam jih ne bi uspelo rešiti. Zalege bi bilo vedno manj, trotovska zalega bi izginjala, vse varoe pa bi se preselile na zalego Äebel delavk. Zaradi tega bi se izleglo veliko število deformiranih Äebel, moÄ družin pa bi se drastiÄno zmajševala.
Vsi, ki nameravate Äakati na pozno medenje hoje, to pa se lahko zavleÄe do konca avgusta in celo do zaÄetka septembra, boste morali zdaj oblikovati 7-satne rezervne družine, in to toliko, kolikor pridobitnih družin je na paši. ÄŒebelarji, ki svoje Äebele vozijo na to pašo, so izkušeni in te metode tudi dobro poznajo, zaÄetniki, ki se tega šele lotevate, pa le upoštevajte ta nasvet, kajti hoja zelo oslabi družine. Paše na višji nadmorski višini na sploh zelo neugodno vplivajo na Äebele, saj zaradi nižjih noÄnih temperatur matice zmanjšajo zaleganje. Prav gozdne paše pa so dober kazalec kakovosti matice. Vse tiste matice v Äebeljih družinah na mojem prevoznem Äebelnjaku, ki oslabijo, oziroma v družinah, katerih številÄnost se zaradi omenjenih dejavnikov zmanjša, po vrnitvi zamenjam. S tem v družinah vzdržujem neko ravnovesje, tako da jih lahko prepeljem še na gozdno pašo. Ker ne Äebelarim izkljuÄno na med, nikoli ne Äakam poznega medenja hoje. Veliko vprašanje je tudi, ali bi mi uspelo Äebelje družine pripraviti še za to pašo, sicer pa to že tema za prihodnjo številko.
Vzreja matic
Glede na to, da sem že Äetrto leto registriran vzrejevalec matic, naj vam opišem metodo vzreje. Ne samo zaradi vzreje same, ampak tudi zato, ker me je veÄ Äebelarjev spraševalo o tem, kako bi lahko pridelali matiÄni mleÄek. Postopek za pridelavo mleÄka je enak, vendar cepljeno gradivo odvzamemo po treh dneh in izpraznimo matiÄnike ter znova cepimo. Vsekakor vsakomur, kdor bi se želel ukvarjati s tem, priporoÄam knjigo Od Äebele do medu, v kateri je, žal, že pokojni dr. Poklukar zelo nazorno opisal celoten postopek. Tudi knjiga dr. Riharja Vzrejajmo boljše Äebele bo idealna za zaÄetnike. Moj opis seveda ne bo zadostoval za resnejše delo, zaÄetniku bo le nakazal, kako pravzaprav poteka vzreja. Vzreja matic fiziÄno ni tako naporna, je pa Äasovno zelo kompleksna, saj sedem dni v tednu in vso aktivno sezono zahteva celega Äloveka. ÄŒebelarju z 20-30 panji se lastna vzreja matic gotovo ne splaÄa. Za vsakogar, ki Äebelari z veÄ kot 30 družinami, pa bi bilo dobro, Äe bi zaÄel razmišljati tudi o tem. Najprej moramo odbrati matiÄarja. Za ta namen preglejmo zapiske, pri tem pa ne pozabimo, da je ena izmed lastnosti dobrega matiÄarja tudi kakovost potomk. MatiÄar je torej družina, iz katere bomo jemali vzrejno gradivo. Ne izberimo družine, ki ima najveÄji donos medu, ker se nam utegne to mašÄevati, ampak poišÄimo družino z dobrimi lastnostmi in nekim srednjim donosom. Veliko napak nastane prav pri tem, saj najpogosteje izberemo nadpovpreÄno družino, potomke takšne družine pa ne dajo rezultatov, kakršne bi želeli. Pripraviti si moramo dober starter; ta mora biti dobesedno nabit z mladimi Äebelami, sicer bo sprejem slab. Poznamo odprte in zaprte starterje, vendar se za zaprt sistem vejetno ne bo odloÄil noben zaÄetnik, zato tega tudi ne bom opisoval. ÄŒe imamo možnost, izberimo za starter družino, ki je prešla v rojilno razpoloženje, saj bodo Äebele tudi z matico v panju sprejele cepljeno gradivo. Za profesionalno vzrejo to seveda ni dovolj, za lastne potrebe pa na ta naÄin brez pretiranega dela in priprav dobimo dovolj matiÄnikov. Vsekakor pa bo najbolje, Äe matico odvzamemo, saj bo taka družina optimalno pripravljena za nego matiÄnikov. Tudi sam zelo rad uporabim tako družino za rejnika, saj zgradi zelo lepe matiÄnike. Za rejnika potrebujemo družino, ki gradi velike matiÄnike, sicer ne bomo dosegli velikega uspeha. Starter je torej družina, v katero vstavimo cepljene liÄinke, jih po 24 urah odvzamemo ter dodamo rejniku. Seveda pri vzreji majhnega števila matic lahko pustimo, da matiÄnike konÄa ista družina, saj za 30 matiÄnikov ni smiselno pripravljati rejnika. Zapomnimo si, da mora biti starter nabit z mladimi Äebelami, Äebele morajo dobesedno "kipeti", sicer bo sprejem slab. Starter moramo krmiti s tekoÄino, in to obilno. Dobro ga nakrmimo 12-24 ur pred dodajanjem gradiva.
Presajanje liÄink je najtežje in najzahtevnejše, kajti Äe nimamo izkušenj, s težavo doloÄimo starost. Vsak se tega dela najlaže nauÄi tako, da vzame sat z jajÄeci, ga oznaÄi in v presledkih po 12 ur opazuje, kaj se dogaja. Veliko o tem najdemo v omenjeni literaturi, vendar je brez praktiÄne predstavitve to težko. Uporabimo sat, v katerem so se Äebele že valile, saj je tak sat že nekoliko rjave barve. V mladem satu je še teže doloÄiti starost liÄinke, ker jo brez poveÄevala tudi slabo vidimo. Sam uporabljam metodo enkratnega presajanja, pri kateri liÄinka ne sme biti starejša od 24 ur. LonÄke lahko izdelamo vošÄene ali pa uporabimo plastiÄne, ki jih dobimo v trgovinah s Äebelarskimi pripomoÄki. Sam uporabljam plastiÄne. Nikoli jih ne povoskam, ampak jih za 24 ur vstavim v starter, da jih Äebele obdelajo oziroma zaÄnejo dograjevati, šele potem cepim. V tako pripravljene lonÄke z injekcijsko iglo kanem kapljico matiÄnega mleÄka, razredÄenega z destilirano vodo (tudi Äe vzamemo navadno vodo, ne bo niÄ narobe). Cepilna igla je lahko zobotrebec s primernimi vlakni, ki ga malce nagrizemo, ali pa jo kupimo v trgovini s Äebelarskim materialom. Sam uporabljam kovinsko. Iglo moramo potisniti pod liÄinko, jo dvigniti iz celice ter vstaviti v kapljico mleÄka. LiÄinka ostane na vrhu, Äe pa jo potopimo ali poškodujemo, moramo presaditi drugo. Tudi pri tem delu velja naÄelo "Praksa dela mojstra". Tega se paÄ treba nauÄiti, je pa lažje, Äe nam nekdo ves potopek nazorno pokaže, saj je v tem primeru vse tudi bolj razumljivo. Prostor, v katerem presajamo, mora biti dobro osvetljen. ÄŒe je vreme lepo, lahko delamo zunaj, sat pa obrnemo tako, da imamo dober pogled v celico. Vsekakor bo dobro, Äe cepljeno gradivo vstavimo Äim prej v starterje. Meni pri tem delu pomaga žena. Tako jaz cepim, ona pa gradivo vstavlja v starterje in vse delo je hitro opravljeno. Zapišimo si datum presajanja, saj je to zelo pomemben podatek. Po 24 urah že lahko pogledamo, koliko matiÄnikov so Äebele sprejele.
ÄŒe smo izbrali liÄinke prave starosti, bodo Äebele matiÄnike zapirale peti do šesti dan po cepljenju, Äe pa bodo pokriti prej, jih moramo izloÄiti, ker starost liÄinke ni bila prava. Tak matiÄnik bo tudi manjši od preostalih. Prvo selekcijo izvedemo že zdaj, saj v nasprotnem ne moremo priÄakovati dobre kakovosti. Pokrite matiÄnike premestimo v valilne matiÄnice, bodisi v tiste tipa Zander, ki so enojne, bodisi v drugaÄne. Pomembno je, da Äebele ne morejo skozi mreže do matiÄnikov, imajo pa možnost krmiti na novo izvaljene matice.MatiÄniki zdaj ne potrebujejo niÄ drugega kot inkubacijo, torej temperaturo 34-35 C in 60-70 % relativno vlago. Vzrejevalci za ta namen uporabljamo inkubatorje, v katerih vzdržujemo ustrezno temperaturo in vlago. ÄŒe temperatura in vlaga nista konstantni, je kakovost matic obÄutno slabša ÄŒe jih npr. valimo pri 32 C, imajo matice slabše razvita krila, odstotek na prahi izgubljenih matic pa je obÄutno veÄji.
Panj, v katerem bodo matiÄniki do izvalitve, naj bo torej optimalno preskrbljen. Najbolje je, Äe je tak panj brezmatiÄen, vendar mora biti v njem dovolj zalege, sicer Äebele ne vzdržujejo pravilne temperature. Zapišimo si datum valitve. ÄŒe smo prej izloÄili prezgodaj pokrite matiÄnike, bo datum valitve toÄno enajsti ali dvanajsti dan po cepljenju. ÄŒe hoÄemo uporabiti matiÄnike, jih moramo odvzeti deseti dan po cepljenju, vendar jih ne uporabimo v plemenilÄkih, prašilÄkih ali panjih brez zalege. MatiÄniki tudi niso primerni za uporabo pri nasipanju plemenilÄkov, za ta namen uporabimo neoplojene matice. Tudi v teh matiÄnikih je še vedno potrebna stalna temperatura. Sicer niso toliko obÄutljivi, vendar se izogibajmo vsem dejavnikom tveganja. MatiÄniki so primerni za uporabo povsod, kjer je zalega, saj je temperatura tam optimalna. Sam nerad uporabim matiÄnik, ker še vedno ne vem, kakšna bo matica, ki se bo izvalila iz njega! IzloÄim vse matice, katerih velikost ne ustreza, preostale oznaÄim, jih pustim še 2-3 dni v inkubatorju in jih šele potem dodam v plemenilÄke. To je druga selekcija in zdaj bi morali dati na praho res samo najboljše. ÄŒe je vreme ugodno, bo mlada matica zaÄela zalegati po približno desetih do štirinajstih dneh po sprejetju v plemenilÄku. Pitalnik mora biti poln pogaÄe, v nasprotnem matica nerada zaÄne zalegati. Vsekakor bomo nekaj matic izgubili tudi na prahi; vÄasih je ta odstotek zelo velik in temu primerno tudi razoÄaranje. Vendar dobimo tudi veliko kakovostnih matic, in Äe postorimo vse potrebno, da sploh pokažejo, kaj zmorejo, bomo dosegli želeni cilj.
Polnjenje plemenilÄkov
Veliko vprašanj se pojavlja pri polnjenju ali nasipanju plemenilÄkov, saj ima prav pri tem težave veliko zaÄetnikov. Vsekakor je najboljše, Äe so Äebele z druge lokacije in ne s tiste, na kateri jih bomo postavili. Po mojih izkušnjah je treba za vrhunske rezulatate matice postaviti na praho Äim dlje od domaÄega Äebelnjaka. Ko plemenilÄek nasipamo s Äebelami, ga za 72 ur postavimo v temen in hladen prostor. Matico dodajmo v plemenilÄek po 12-24 urah po nasipanju in Äebele jo bodo brez težav sprejele. Ne pozabimo napolniti pitalnika s sladkorno pogaÄo. Nikakor ne postavljajmo plemenilÄkov prehitro na prosto, kajti Äebele še niso socializirane in se bodo razbežale. Najlaže se orientiramo po tem, Äe v prostoru, v katerem so plemenilÄki, prižgemo luÄ. ÄŒe zaÄnejo Äebele po plemenilÄku brezglavo begati, še niso pripravljene za postavitev na prosto. Ko se Äebele sprimejo in so kot celota ali kot družinica, tedaj tudi zaÄutijo, da nimajo drugega izhoda, kot da se spoprimejo z razmerami in preživijo. ÄŒe so Äebele v grozdu in jih luÄ ne moti (ne begajo), jih lahko brez skrbi postavimo na prosto, vendar naredimo to zveÄer.