Opravila v panju - Julij/Avgust

 
julij je mesec, v katerem prehajamo v sklepno fazo našega čebelarskega leta. Začenja se torej čebelarsko "novo leto". Kakor bomo zdaj družine pripravili na zazimitev, tako bodo tudi prezimile. Zato slabiče raje združimo, saj se nam teh družin ne splača pripravljati na zazimitev, ker je skoraj ni verjetno, da bi tudi prezimile.

 

Družina na kostanjevi pašiPri delu s čebelami bomo morali biti zdaj previdnejši. ÄŒebele se začnejo pripravljati na zimo, s tem pa oživi tudi njihov roparski nagon. Skoraj neverjetno je, kako se lahko te naše drobne ljubljenke spremenijo v nasilne roparice. Usodna je lahko vsaka, tudi najmanjša čebelarjeva neprevidnost, saj rop lahko izzovemo mimogrede, preprečimo pa ga je zelo težko. Z g. Pankerjem sva imela nekaj let družine skupaj na moji parceli, tako da je bilo v premeru 100 metrov več kot 250 AŽ-panjev, kljub temu pa se nikoli niso ropale. ÄŒe bomo poskrbeli za pravilno oskrbo družin, bomo imeli tudi precej manj težav. Pravilno oskrbovane družine ne kažejo roparskega nagona, če pa jih prepustimo njihovi lastni iznajdljivosti, si bomo nakopali veliko težav. Roparice ne odnašajo oziroma ne prinašajo samo medu, ampak tudi vse bolezni iz bližnjih čebelnjakov. Pritegnile bodo varoe, saj bodo tarča roparic najprej slabiči, prav take družine pa so velik problem. Ropanje je zelo težko preprečiti, še zlasti, če ga ne ugotovimo takoj, kajti te čebele so izjemno napadalne in si dobesedno izsilijo vstop v panj. Tarča napada so najprej slabše družine in družine s slabim obrambnim nagonom. Skoraj za vsak rop je odgovoren čebelar sam, saj ga izzove s svojim nepravilnim ravnanjem. ÄŒe pušÄa satje na dosegu čebel, če razliva sladkorno raztopino v okolici panjev in če prezgodaj napolni pitalnike, utegnejo biti posledice katastrofalne. Tudi čebelnjaka ne pušÄajmo odprtega, saj čebele takoj začnejo stikati po njem, pa tudi če ima omara, v kateri shranjujemo satje, kakšno odprtino, jo bodo čebele zlahka našle. Dodajanje medenih satov slabšim družinam ali celo naselitev panjev z rezervnimi družinami je v tem času lahko usodno. Vsaka družina, ki jo pregledamo, potrebuje 24 ur, da se normalizira, do tedaj pa je zbegana in kot taka tarča napada, še zlasti, če čebele naseljujemo ali preseljujemo iz panja v panj. Zato tovrstna opravila v tem obdobju niso primerna, če pa se jim ne moremo izogniti, moramo ravnati zelo previdno.

 

Ropanje najlaže opazimo po pospešenem izletavanju čebel iz napadenih in iz tistih panjev, iz katerih so roparice. Najbolj opazno je to zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko preostale družine mirujejo, zato je to zanesljiv znak, da je nekaj narobe. Ni nujno, da so roparice tuje čebele, lahko so tudi naše, v vsakem primeru pa je treba ugotoviti, čigave so.Preprosta metoda: čebele, ki vdirajo v določen panj, posipamo z moko in opazujemo, kam bodo letele! Videli bomo, ali se vračajo v katerega od naših panjev ali v "sosedovega" in poiskali rešitev. V tem primeru je napadeni panj ali celo vse panje najbolje premestiti. ÄŒe odpeljemo samo napadenega, se roparice preusmerijo v sosednjega, zato moramo vsa žrela zožiti na širino ene do dveh čebel, saj jim bomo le tako omogočili uspešno obrambo. V začetni fazi ropa bo zadostovalo, če bomo zožali žrelo in predenj postavili steklo. ÄŒebele iz domačega panja znajo steklo zaobiti, roparice pa se zaletavajo vanj, zato je v takih primerih to dokaj učinkovit pripomoček. ÄŒe panjev ne moremo odpeljati na rezervno lokacijo, moramo poleg ožanja in namestitve stekla čebele tudi nekoliko poškropiti z vodo, saj tudi to preprečuje vdor roparic. ÄŒe so čebele določeno družino že izropale, panj zapremo in morebitno zalego dodamo močnim družinam. Panj izpraznimo in očistimo, vendar ga ne naselimo z novo družino, prav tako pa na njegovo mesto ne postavimo drugega, ker se bodo roparice vrnile. To opravilo naj počaka na spomladanske mesece, saj takrat ne bo več težav, zdaj pa bi bil tarča napadalk tudi drug panj na tem mestu.

Delo pri čebelah

Odpadle varoje po tretiranjuÄŒe smo čebele prepeljali na gozdno pašo, pazimo na morebiten vnos mane, ki bi lahko kristalizirala. Iztočimo med ter presodimo stanje družin in kakovost matic. Vsem družinam, ki so občutno oslabele, je najprimerneje dodati rezervne družine ali vsaj urediti gnezdo in jim dodati mlado oplojeno matico. Vsekakor je pametno, če čebele vsaj do 20. avgusta prepeljemo domov. Vsi, ki čebele prepeljejo na pozne paše, imajo (ali bi morali imeti) zadostno število rezervnih družin za uspešno sanacijo družin.

 

Te družinice bi morale biti nakrmljene in očišÄene varoj, preden jih naselimo v gospodarske družine, ki jim moramo odvzeti matice. Ko se vrnemo s pozne paše, ob odvzemu matic odprimo preostanek pokrite zalege, ki je v panju. ÄŒebele bodo odstranile zalego, s tem pa bodo na plan prišle tudi vse varoe. Po 24 urah v vseh panjih z enim od registriranih sredstev zatirajmo varoe, potem pa naselimo rezervne družine. Po dodajanju družine samo še dokrmimo in izvedemo še kakšno zatiranje varoj. Ko sem sam prvič prepeljal čebele na gozdno pašo na Pohorje, nisem mogel verjeti, kako so oslabele v primerjavi s tistimi, ki so ostale? doma. Vedel sem, v kaj se spušÄam, imel sem rezervne družine, vendar premalo v primerjavi s tistimi na paši, zato sem imel kar nekaj dela, da sem družine znova okrepil. Poleg tega je začel kristalizirati tudi med v satju in je to bila še dodatna težava. Takrat še nisem bil registriran vzrejevalec, matice sem vzrejal le za svoje potrebe, zato mi sanacija družin ni vzela preveč časa. Zdaj se z gozdne paše vračam najpozneje do 10. avgusta. Takrat tudi pregledam vse družine in jim sproti odvzamem matice, ki se niso izkazale (ne glede na starost)! Podpovprečnim družinam dodam rezervne družine z mladimi maticami, tistim, ki so le nekoliko oslabele, pa samo zamenjam matice.

Poznamo več načinov zamenjave matic, vendar sam uporabljam dva. Pri prvem načinu ob pregledu odvzamem matico in v sredini pustim za sat prostora. ÄŒez 24 ur dodam mlado oplojeno matico s celim AŽ-satom. Doslej je bila vsaka zamenjava, ki sem jo izvedel na ta način, uspešna. Za zamenjavo matic po vrnitvi z gozdne paše vedno prihranim plemenilčke na en AŽ-sat. Matice zalegajo dlje časa in so tako tudi raje sprejete, po združitvi pa mlada matica glede na pridobljen prostor zalega s polno vnemo. Podobno izvedem zamenjavo s petsatnimi rezervnimi družinami, vendar namesto da bi ob pregledu naredil za en sat prostora, ga naredim za pet satov. ÄŒez 24 ur dodam družinico neposredno v plodišÄe, in to brez kakršnega koli ločevanja s časopisnim papirjem. Vse družinice za dodajanje so z rezervnega stojišÄa, ki je oddaljeno več kot 5 km. Za vse, ki bi se lotili tega načina zamenjave matic, naj povem, da ne vem, kakšen bi bil rezultat z družino z istega stojišÄa! Ob tem zadnjem posegu v družine očistimo podnice, saj bomo tja vstavljali testne vložke. ÄŒe bomo spremljali naravni odpad varoj, jih lahko vstavljamo tudi sproti. Sam ne spremljam naravnega odpada varoj, ker po mojih ugotovitvah ta ni dovolj zanesljiv kazalec stanja okuženosti družine.

 

Ob zatiranju tega zajedavca vedno vsaj desetim družinam tako na prevozni enoti kot tudi v čebelnjaku vstavim testne vložke, tik preden vnesem sredstvo za zatiranje. Po 24-48 urah odvzamem testne vložke in preštejem odpadle varoe. 
Za preverjanje odpadlih varoj izberemo družine, v katerih ciklus zaleganja ni bil prekinjen. V teh družinah jih je največ, zato bodo tudi rezultati oprijemljivejši. Družine, ki so rojile, ali tiste, ki smo jim iz kakršnih koli razlogov odvzeli matico, za testiranje niso primerne. Zatiranje varoj ponavljam toliko časa, dokler se število odpadlih varoj ne zmanjša na manj kot 20 v posamezni družini.

Kolikokrat je treba postopek ponoviti, je odvisno od napadenosti družin, ta pa je odvisna od tega, kje so bile čebele med letom. Iz plodišÄa odstranimo tudi vse nedograjeno satje, saj čebele vanj ne bodo shranile zimske zaloge. Tako satje je neprimerno za prezimovanje in je zgolj ovira v plodišÄu. Zelo pomemben je dotok hrane v panj, zato družine vsak drugi dan krmim z manjšimi količinami. S tem dosežem zelo dober razvoj in dobro predelavo hrane za zimo. Uporabljam izključno sladkorno raztopino, najprej v razmerju 2 : 1, nato pa povečujem gostoto. Kolikor pozneje krmimo, toliko gostejšo sladkorno raztopino moramo uporabiti. Zdaj je torej treba poskrbeti za naše čebelje družine, kajti če zamudimo, tega ne bomo mogli nadoknaditi. ÄŒe imamo čebele oddaljene od doma in jih zato ne moremo krmiti vsak drugi dan, uporabimo pitalnik za počasen odvzem sladkorne raztopine. Nekaj idej je bilo predstavljenih tudi v prejšnjih letnikih Slovenskega čebelarja, najpreprostejša pa bo verjetno uporaba plastičnega vedrca. V medišÄu odvzamemo toliko satov, da naredimo prostor za vedrce. Najlaže bo to pri čebelarjih, ki čebelarijo s trietažnimi panji, saj lahko eno etažo uporabijo za ta namen. Tudi uporabnikom zaklad bo delo zelo olajšano s Frančičevim pitalnikom. Še enkrat ponavljam in vam polagam na srce: ko stočimo kostanjev med, začnimo družine krmiti, če jih nismo prepeljali hojevo pašo. Zgodi pa se tudi, da hoja ne medi. Seveda moramo družine v tem primeru krmiti, ne pozabimo pa, da potrebujejo tudi vir vode, če tega ni v bližini. ÄŒe bomo zdaj odšli na dopust in čebele prepustili samim sebi, potem smo jih dobesedno obsodili na propad. Poskrbimo, da bodo vse družine urejene in med iztočen, šele potem pa se odpravimo na dopust. ÄŒe nimamo nikogar, ki bi družine krmil med našo odsotnostjo, moramo nastaviti vedrce, ki bo zadostovalo za 7-10 dni. Z zgodnejšim krmljenjem izrabimo stare pašne čebele, ki bodo hrano dobro predelale. 

Dobro predelana hrana zmanjšuje možnost okužbe z nosemo in je zelo pomemben dejavnik uspešnega prezimovanja. Prav tako ne obremenjujemo mladih dolgoživih zimskih čebel. Kolikor bolj zdrave bodo ob zazimitvi, toliko boljši razvoj lahko pričakujemo spomladi. Cvetnega prahu je v tem obdobju še veliko, zato bodo družine optimalno preskrbljene in temu primerno se bodo tudi pripravile za zimo. Pazimo, da ne dodamo velike količine sladkorne raztopine naenkrat, ker bomo stisnili gnezdo in dosegli nasproten učinek, kot bi želeli. ÄŒebele se bodo zablokirale z hrano, matici bo zmanjkalo prostora za zaleganje in družine bodo oslabele. Sam prezimujem vse družine v plodišÄu in medišÄu, torej družin ne omejujem. Tudi trietažni panj prezimujem v vseh treh etažah. Vsi tisti, ki jih prezimujejo samo v plodišÄih, morajo biti previdnejši glede dodanih količin zimske zaloge. Sam sem preizkušal tudi prezimovanje samo v plodišÄu, vendar sem ta način opustil. Družine so se prehitro zablokirale oziroma so se bile zaradi prostora prisiljene omejiti. Zato je zimo pričakalo manj čebel, spomladi pa so bile slabše kot tiste, ki so prezimovale v obeh etažah. Dodaten šok je bil, ko sem nastavil medišÄe, saj so družine spet potrebovale nekaj časa, da so se prilagodile tej razširitvi. Glede dodajanja hrane je težko reči, kateri način je najboljši. Sam ravnam bolj po občutku: kolikor močnejša je družina, toliko več hrane ji dodam, oziroma nasprotno, kolikor slabša je, toliko manj hrane ji dodam. Družini, ki se bo hitro stiskala in pri kateri bomo opazili slabenje, bo treba odvzeti matico (ne glede na starost) in ji dodati rezervno družinico. ÄŒe tega zdaj ne moremo več storiti, si družino označimo in to naredimo spomladi. Take družine seveda niso naš cilj, kajti če zazimimo slabiča, bo taka družina zaostajala tudi spomladi. Ne pozabimo na rezervne družine, saj moramo tudi te pregledati in jih krmiti. Tudi pri teh družinah moramo biti pozorni na količino dodane hrane, saj jim bo prevelika količina prav tako škodovala kot premajhna. ÄŒe bo hrane premalo, lahko dodamo meden sat, če je bo preveč, ga odvzemimo in shranimo ter dodajmo praznega. Skrbimo, da bodo družinice čim živahnejše, slabičev ne zazimujmo. ÄŒe jih imamo na različnih lokacijah, jih prepeljimo na isto stojišÄe, saj si bomo s tem olajšali delo. Po 15. juliju ni več omejitev zaradi hruševega ožiga, zato lahko čebele premešÄamo brez obvestil in dovoljenj fitosanitarnega inšpektorja. Pospravimo oziroma združujmo vse plemenilčke, sicer bodo tarča napada roparic in tudi os. Ose so velika nadloga in vsako leto mi avgusta uničijo veliko plemenilčkov. Ker jih je preveč, si izsilijo vstop, zlasti v plemenilčke, v katerih so neoplojene matice. Vdirajo tudi v pridobitne panje, zato je okoli čebelnjaka dobro nastaviti nekaj vab, vendar ne preblizu. Idealna za ta namen je navadna 1,5-litrska plastenka z mešanico domačega kisa in piva, v trgovinah pa dobimo tudi posebne vabe za ta namen.

Vse satje, ki smo ga odvzeli iz medišÄ, moramo pravilno shraniti in obvarovati pred vešÄo. Za ta namen so zelo pripravne stare zamrzovalne skrinje. Dobro je, če satje takoj sortiramo in tistega, ki ga ne nameravamo shraniti, prekuhamo ali damo v kuho, če imamo tako možnost.