Najprej pa naj nekaj besed napišem o sebi. Sem eden izmed mlajših čebelarjev, saj čebelarim šele deset let, tri leta pa sem tudi registriran vzrejevalec matic. Aprila lani sem med 35 kandidati prve generacije na SKŠ v Rakičanu uspešno končal izobraževanje in si pridobil poklicno kvalifikacijo čebelar/čebelarka. Moja intenzivna čebelarska pot se je začela šele po poroki. Tedaj sem se iz rojstnega kraja preselil v nov dom in poleg vsega drugega sem tam spoznal tudi čebele. Sprva sem se jih bal in z varne razdalje opazoval tasta, izkušenega čebelarja, ki je pregledoval družine kar brez vsake zašÄite. Sčasoma me je pritegnil, in če sem iskren, mi še dandanes ni jasno, kako sem se "zasvojil" s čebelami. Priložnost je nanesla, da sem spoznal še g. Pankerja, zdajšnjega čebelarskega mojstra, ki je svoj prevozni čebelnjak postavil na parceli ob moji rojstni hiši. Tako sem dobil še drugega mentorja, ki me je popeljal v čebelarske vode in me poučil o vsem, od vzreje matic do prevažanja čebel. Zdaj čebelarim s 100 AŽ-panji na dveh lokacijah. Med temi je 30 AŽ-panjev 12-satarjev. Stacionarni čebelnjak je ob domači hiši in je namenjen zlasti vzreji matic, na pomožni lokaciji 20 km stran pa imam plemenilno postajo za matice, stojišÄe za rezervne družine in tudi prevozni čebelnjak TAM 5000.

Kako postati uspešen začetnik? 

 

 

 

Pomembno pa je tudi, da smo povezani z naravo, saj moramo s čebelami znati čutiti, se z njimi zbujati, skratka, živeti z njimi. ÄŒebele nam morajo biti v užitek, čebelarjenje pa sprostitev, kajti vrnile nam bodo toliko, kolikor bomo sami vložili truda v delo z njimi. Tisti, ki najprej računa in ima pred očmi le dobiček, je propadel, še preden je začel. Veliko dilem je povezanih z vprašanjem, kakšen panj izbrati. Sam menim, da slabega panja ni, vse pa je odvisno od čebelarja, ki stoji za njim.Tudi naš panj po mojem še ni zrel za sekiro, vsekakor pa vsak sam odloča, kako bo čebelaril in s kakšnim panjem. Prevažanje čebel zahteva nekaj več prilagojenih stvari, torej moramo imeti jasno zastavljene cilje. Pomembno je soglasje v družini, saj v nasprotnem ne bomo uspešni. Pri mlajših se morajo s tem strinjati starši, saj je eden ključnih problemov financiranje, pri starejših pa življenjske sopotnice/-ki, da v družini ne bo prepirov, ko bo treba sobotni ali nedeljski popoldanski piknik preživeti pri čebelah. Glede postavitve čebelnjaka ali stojišÄa se je treba dogovoriti s sosedi. Priskrbeti si moramo tudi ustrezna dovoljenja, da nam ob morebitni prvi pritožbi ne bo treba vsega podirati in seliti.

 

Kaj lahko naredimo pri čebelah ta mesec?